RAK PROSTATE – SIMPTOMI, RAZVOJ, ZDRAVLJENJE.
ALI SE LAHKO PREPREČI RAK PROSTATE?
Rak prostate se razvije kot posledica postopnega niza napak, ki se pojavijo v genih, ki nadzorujejo rast celic v prostati. Te “napake” se lahko podedujejo ali razvijejo kot posledica poškodbe DNK, snovi, ki nadzoruje delovanje celic zaradi prehranskih sestavin in kemikalij, ki povzročajo raka ali sevanje. Običajno se celice delijo le, kadar jih telo potrebuje, postopek pa je pod strogim genetskim nadzorom. Ko se ta genetski nadzor razgradi in se celice začnejo neurejeno deliti, nastane presežek celic (tumor).
Tumor prostate je lahko benigen ali maligen, odvisno od njegove sposobnosti, če lahko napade zdravo okoliško tkivo. Zaradi svoje sposobnosti, da napade okoliška področja, se rak lahko razširi tudi na mesta okoli prostate, v tem primeru se reče, da je “lokalno napreden”. Lahko se razširi tudi na oddaljena mesta v procesu, znanem kot metastaza, ki se pojavi, ko rak napreduje. Celice raka se lahko ločijo od tumorjev v prostati in vstopijo v krvni obtok in limfni sistem (slednji je mreža drobnih žil, ki izpirajo tekočino iz vseh organov v telesu). Na ta način se lahko rakave celice razširijo na druge dele telesa (na primer bezgavke ali kosti) in kot seme, ki raste v rodovitni zemlji, nastanejo sekundarni tumorji.
Najzgodnejša stopnja nenadzorovane rasti celic ni dejanska malignost, temveč predhodna maligna bolezen, medicinsko znana kot intraepitelijska neoplazija prostate (kratko = INP). Za INP je značilno “kopičenje” celic v prostati, vendar na tej stopnji ni invazije na zdravo tkivo. Sčasoma pa se te celice delijo in lahko razvijejo sposobnost napada tkiva prostate. Takšni zgodnejši znaki invazije dajo patologu pregled vzorca (biopsije) tkiva prostate pod mikroskopom, kar kaže, da se je dejanski rak razvil iz malignih sprememb v INP-ju. Na tej stopnji raven PSA v krvi običajno začne naraščati – kar je še eden od znakov, da se razvija invazivni rak prostate.
Ko se rak razvije iz celice prostate, gledano pod mikroskopom, so prejšnji manj agresivni podobni normalnemu tkivu. Ko rak postane bolj agresiven in potencialno nevaren, te podobnosti postopoma izginejo. Ta proces je poznan kot “de-diferenciacija” in ga je v celoti opisal patolog dr. Gleason. Vzorec tkiva prostate se razgradi na stopnje, s tako imenovano “Gleasonovo metodo”, glede na obliko, velikost in strukturo celic v vzorcu. Ocene so do 1 do 5 – višje je število, nevarnejši je rak.
Ker se celice v vzorcu tkiva ne pojavljajo enakomerno, se običajno ocenijo dve najpomembnejši področji, obe oceni se seštejeta, da dobimo tako imenovan “Gleasonov rezultat”. Zdravniki ga lahko uporabijo za oceno tveganja napredovanja pri svojih pacientih. Višji kot je rezultat (2-10), bolj rak je potencialno nevaren v smislu širjenja na kosti in bezgavke. Enkrat, ko celice raka prostate razvijejo sposobnost, da napadajo tkivo, se najprej širijo lokalno znotraj žleze, nato pa začnejo napadati tkivo, ki obdaja žlezo. Manjši tumorji se lahko odkrijejo s preučevanjem biopsije normalne žleze pod mikroskopom, medtem ko se lahko večji tumorji med pregledom skozi rektum (danko), znan kot digitalni rektalni pregled, pogosto lahko začutijo, kot tesni vozlički.
Na začetku se rak lahko lokalno širi po tkivu okoli prostate kot mehurček. Na koncu se medtem lahko razširi na oddaljena mesta, kot so kosti. Mehanizmi, s katerimi rakave celice pridobijo življenjsko nevarno sposobnost širjenja (metastaze), so trenutno predmet intenzivnih raziskav. Razvoj nove oskrbe s krvjo se imenuje “angiogeneza”, inhibitorji (zaviralci) angiogeneze, ki vključujejo neznano zdravilo talidomid, kakor tudi novejše zdravilo, kot je Avastin (bevacizumab), dajejo upanje pri zdravljenju raka prostate; vendar nobeden od njih ni odobren za klinično uporabo pri moških z rakom prostate.
Vsaka od glavnih bolezni prostate se lahko pozdravi, celo rak prostate, vendar če boste predolgo čakali na zdravljenje, na koncu ne bosta niti operacija niti radioterapija uspešna. Pri benigni hiperplaziji prostate (BHP)-ja, je nekaj raziskav potrdilo, da obstaja stopnja sekundarne poškodbe mehurja, povzročene z obstrukcijo in je zato popolno okrevanje manj verjetno. Če pa prostatitis postane kroničen, so pogosto potrebni ponavljajoči se in dolgotrajni postopki zdravljenja.
ALI SE LAHKO PREPREČI RAK PROSTATE?
Seveda svojih let, porekla ali rase ne morete spremeniti (to so “nespremenljivi dejavniki”). Ugotovljeni pa so bili nekateri drugi dejavniki tveganja za raka prostate, na katere lahko morda vplivate – dejavniki, kot so življenjski slog, prehrana in gibanje ter preventivni ukrepi (oglejte si Alternativne metode zdravljenja bolezni prostate). Poleg tega lahko različna naravna prehranska dopolnila, kot so npr. REGEN50 zagotovijo določeno zaščito pri preventivi.
Geografsko gledano je rak prostate vse pogostejši, Norveška in Švedska pa imata najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi raka prostate. To dejstvo kaže na še dva možna spremenljiva dejavnika tveganja – nizko vsebnost vitamina D in nizko izpostavljenost sončni svetlobi, ki sama po sebi pomaga telesu pri proizvodnji vitamina D. Ta dokaz je dober izgovor za redne zimske počitnice na soncu!
Kot smo že omenili, je za rak prostate značilna nenormalno pretirana rast celic prostate. Glede na to, da znanstveniki odkrivajo korake, ki so povezani z razvojem te nenormalne rasti celic, je mogoče in tudi bolj verjetno, da bomo nekoč lahko intervenirali in preprečili najzgodnejše faze te bolezni.
Številne spojine, ki imajo ta potencial, trenutno raziskujejo glede učinkovitosti in varnosti. Ena od težav je, da je veliko težje (in drago) dokazati, da je določeno zdravilo ali vitamin sposoben preprečiti bolezen, kot pa dokazati, da je določeno težavo mogoče pozdraviti, ko se razvije. Glede na to, da nikoli ne vemo, kdo bo razvil zdravilo za bolezen, kot je rak prostate, je treba kar nekaj let proučevati večje število posameznikov (5, 10 ali celo 15), preden bomo lahko prepričani, da lahko zdravilo varno in učinkovito preprečuje bolezen.
Zdravilo Proscar (finasterid) so ocenjevali glede njegove preventivne aktivnosti. Poročilo je pokazalo, da se je pri moških, zdravljenih s Proscarjem v odmerku 5 mg na dan, pojavilo 25% manj primerov raka prostate. Presenetljivo pa so bile tiste vrste raka, ki so se pojavile, bolj agresivne narave kot tiste, ki so se pojavile pri moških, ki niso bili zdravljeni s Proscarjem. Iz tega razloga Proscar ni odobren za uporabo kot preventiva.
Druga velika študija, znana kot REDUCE, je preučevala zdravilo, ki deluje podobno kot Proscar, in sicer Avodart (dutasterid). Ugotovili so, da je bila verjetnost raka na prostati za 23% manjša pri moških, ki so 4 leta jemali dutasterid, v primerjavi z moškimi, ki so jemali placebo (lažna zdravila). Spet pa se je pojavila zaskrbljenost glede zelo majhnega povečanja števila agresivnih oblik raka v skupini, ki je prejemala dutasterid. Zato niti Proscar niti Avodart nimata licence za preprečevanje raka prostate. Pred kratkim so začeli s poročili, ki kažejo, da lahko zdravila za zniževanje holesterola, znana kot statini, kot je Lipitor (atorvastatin), nudijo zaščito pri preprečevanju raka prostate in bolezni srca. Ta podatek je zelo zanimiv, a še ni potrjen. Nedvomno se bodo pojavila tudi druga tako imenovana kemopreventivna sredstva, saj se izvaja več raziskav.
Ko govorimo o preventivi, je moškim, starejšim od 40 let, vsekakor priporočljivo, da vsaj enkrat do dvakrat na leto uživajo določena kakovostna naravna prehranska dopolnila. Do zdaj so se za najučinkovitejša prehranska dopolnila izkazala tista, ki vsebujejo večino teh sestavin: sabal palmo, korenino koprive, bučna semena, afriško slivo, mak, likopen, L-arginin, cink, magnezij, vitamine B6, E, C, bosvelijo.
